Eating in NYC

Kako naj strnem v eno objavo šestnajst nepozabnih dni v New Yorku? Težko.

Pred skoraj tremi tedni sem se vrnila iz prvega potovanja čez lužo in Ljubljana je kar naenkrat postala sivo in tiho mesto. Morda se sliši grdo, ampak v dveh tednih se ravno navadiš na konstanten hrup, zavijanje siren, ogromne osvetljene plakate, neverjetno gnečo in na splošno, na samo velikost mesta in stavb. Sprememba je resnično šokantna in prvih nekaj dni v New Yorku sem doživljala v pospešenem posnetku, vse okrog mene se je odvijalo veliko prehitro. Sama velikost in utrip mesta te izčrpata - pešačenje dobi popolnoma drug pomen kot v Ljubljani, kjer je praktično vse 15 minut hoje stran in karta za podzemno je v New Yorku obvezna, če si želiš resnično ogledati mesto. Ampak ne razumite me narobe, uživala sem vsako minuto! Želela sem samo prikazati kako takšno mesto izgleda skozi oči nekoga, ki živi v državi, ki ima eno četrtino prebivalcev New Yorka. Kakorkoli že, po enem tednu sem bila popolnoma zasvojena. Z mestom, s hrano, s tem, da lahko dobiš praktično karkoli tudi sredi noči in po možnosti za vogalom. Komaj čakam, da se vrnem! :) 

Prvi del fotografij iz New Yorka (definitivno pridejo še ostale) je posvečen hrani, ki je bila velik del tega potovanja. S fantom se namreč navdušujeva nad različno azijsko hrano, ki pa je pri nas pogosto premalo avtentična ali pa predraga. Mislim da se iz fotografij krasno razbere, da sva si dala duška na tem področju, poskusila sva tudi marsikaj drugega. Vsega seveda ni na fotografijah, saj je bila velikokrat lakota prehuda. :)

(ramen - najboljša hrana na svetu, sploh za zimske dni)

(še enkrat ramen - smo šli testirat konkurenco, ampak zgornji zmaga)

(humus - z gobicami, fižolom, tahinijem in čičeriko in najboljši pita kruh!)

(mini baklave - s pistacijami in na tri različne načine, bile so odlične)

(pho - vietnamska juhica, ki je po okusu precej podobna naši goveji)

(spicy tuna rolls - sem obsedena z njimi, in tile so bili najboljši, kar sem jih poskusila)

(sušiii - tu smo bili dvakrat v treh dneh, mislim da to pove vse)

(ebi tempura udon - mislim, da se zdaj že vidi vzorec mojega navdušenja nad azijskimi juhami)

(pork belly udon - zadnja iz zbirke juhic, obljubim)

(za konec pa še en klasičen ameriški zajtrk, odlične palačinke s sadjem in javorjevim sirupom)